Po državnem udaru oblast v Gvineji Bissau za eno leto prevzel vojaški general

Vojska v Gvineji Bissau je po sredinem prevzemu oblasti danes za novega voditelja te zahodnoafriške države za eno leto imenovala generala Horto N'Tama, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vojska je ob tem napovedala ponovno odprtje državnih meja, medtem ko sta Afriška unija (AU) in Združenje zahodnoafriških držav (Ecowas) obsodila državni udar.

"Pravkar sem prisegel, da bom vodil vrhovno poveljstvo," je po slovesnosti v vojaškem oporišču izjavil načelnik generalštaba vojske Horta N'Tam. Na kraju dogodka je bilo nameščenih več deset težko oboroženih vojakov.

Vojska Gvineje Bissau je v sredo sporočila, da prevzema popoln nadzor nad državo, začasno je zaustavila volilni proces, zaprla meje in aretirala predsednika Umara Sissoca Embala.

N'Tam je na novinarski konferenci dejal, da so bili ukrepi potrebni za "blokiranje operacij, katerih cilj je bil ogroziti demokracijo". Dodal je, da so za utemeljitev operacije obstajali zadostni dokazi. V zadnjih letih naj bi si bil kot načelnik generalštaba vojske blizu s predsednikom Embalom, navaja AFP.

Ob tem je vojska danes napovedala ponovno odprtje državnih meja. "Vse meje so zdaj odprte," je za AFP dejal Lansana Mansali, generalni inšpektor oboroženih sil. S tem je razveljavil sredino zaprtje vseh kopenskih, zračnih in morskih vstopov v državo, sicer nagnjeno k državnim udarom.

Afriška unija obsodila vojaški prevzem

Afriška unija in Združenje zahodnoafriških držav sta danes obsodila vojaški prevzem oblasti v Gvineji Bissau in pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Embala in drugih aretiranih uradnikov.

Predsednik združenja Julius Maada Bio je državni udar označil za "hudo kršitev ustavnega reda Gvineje Bissau in opozoril, da ogroža regionalno stabilnost. AU pa je ob tem še pozvala, naj vse strani ravnajo "z največjo zadržanostjo, da se prepreči nadaljnje poslabšanje razmer".

Po državnem udaru so bile ulice v prestolnici Bissau davi skoraj popolnoma prazne. Vojaki so patruljirali na območju v okolici predsedniške palače, nekaj ljudi pa so opazili na poti do stavbe, v kateri je bilo v sredo slišati streljanje, še piše AFP.

EU Gvinejo Bissau pozvala k hitri vrnitvi v demokratični red

Nad razvojem dogodkov v Gvineji Bissau so medtem zaskrbljeni tudi v Evropski uniji, ki je v današnjem sporočilu za javnost državo pozvala "k hitri vrnitvi v demokratični red in k nadaljevanju volilnega procesa".

EU se je zavzela za dokončanje štetja glasov in volilnega procesa. Ob tem je poudarila, da bi vse stranke morale spoštovati rezultate predsedniških in zakonodajnih volitev.

Unija je Gvinejo Bissau nagovorila, naj se vzdrži nasilja, in pozvala "k izpustitvi vseh nezakonito pridržanih oseb in k spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin," je v sporočilu za javnost zapisala služba EU za zunanje delovanje.

Gvineja Bissau, nekdanja portugalska kolonija ter ena najmanjših in najrevnejših afriških držav, je neodvisnost razglasila leta 1973. Razmere so se drastično poslabšale v začetku 80. let prejšnjega stoletja, od takrat pa se je v državi zvrstilo več državnih udarov in notranjih bojev za oblast, vključno z državljansko vojno v letih 1998 in 1999.